Predstavitev rezultatov eksperimenta ohranitvenega kmetijstva v Stanovnem

Občina Ormož je danes gostila strokovno srečanje z naslovom »Predstavitev rezultatov eksperimenta uvedbe ohranitvenega kmetijstva na strmi njivski površini v Stanovnem s poudarkom na preprečevanju erozije in izboljšanju kakovosti tal«. Na dogodku smo združili kmetovalce, predstavnike stroke, društev, podjetij ter šol s kmetijskimi programi.

Na širšem ormoškem območju se namreč že vrsto let soočamo z izrazitimi težavami zaradi površinskega odtekanja vode in erozije tal, ki sta posledica vse pogostejših vremenskih ekstremov. Naše območje je geološko zelo erozijsko občutljivo, strme in nagnjene njive pa so ob močnejših padavinah še posebej izpostavljene odnašanju rodovitne prsti.

Orna erozija pomeni neposredno škodo za kmetovalce zaradi izgube rodovitne zemlje, nanos zemlje na ceste, jarke in vodotoke, onesnaženje okolja ter ogrožanje prometne varnosti in materialno škodo na javni infrastrukturi. Zato smo v letu 2022 pričeli strokovno sodelovanje s Slovensko združenje za ohranitveno kmetijstvo, ki ga vodi prof. dr. Rok Mihelič z Biotehniška fakulteta, ob podpori Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj (izpostava Ormož).

Triletni pilotni projekt v Stanovnem (2022–2025)

Po izvedenih izobraževanjih in terenskih prikazih, med drugim tudi predstavitvi minimalne obdelave tal v Zamušanih, smo na podlagi odzivov kmetovalcev pristopili k izvedbi konkretnega pilotnega preizkusa. Eksperiment je potekal na kmetiji Miroslav Novak v naselju Stanovno, kjer so tla težka, zbita in ležijo na izrazitem naklonu. V obdobju 2023–2025 smo spremljali prehod iz tradicionalne obdelave na minimalno obdelavo tal s prilagojeno mehanizacijo.

Rezultati triletnega spremljanja, zaključeni septembra 2025, so spodbudni: opazno zmanjšanje površinskega odtekanja vode, boljša struktura tal, večja zadrževanje vlage in dolgoročno izboljšanje odpornosti tal na vremenske ekstreme.

Svoje strokovne in praktične izkušnje je predstavil tudi Branko Majerič, ki je posebej poudaril pomen ustrezne mehanizacije in tehničnih prilagoditev pri minimalni obdelavi tal. Opozoril je, da brez primerne opreme, kot so specializirane sejalnice in podrahljalniki, prehod na ohranitveni sistem ni učinkovit. Ob tem je poudaril, da je za dolgoročni uspeh poleg tehnike nujna tudi dobra organizacija, izobraževanje in medsebojna izmenjava izkušenj.

Partnerstvo Trails4Soil – pogled v prihodnost

Februarja 2026 je Občina Ormož vstopila v partnerstvo projekta Trails4Soil – Živi laboratorij za zdrava tla, ki ga vodi Biotehniška fakulteta v Ljubljani. Cilj je dolgoročno povezovanje raziskovalcev, kmetov, svetovalcev in odločevalcev ter aktivno soustvarjanje prihodnjih usmeritev regenerativnega in ohranitvenega kmetijstva v Sloveniji. S tem projektom potrjujemo, da želimo biti kot občina aktivni soustvarjalci trajnostnih rešitev, ne le opazovalci sprememb.

Župan Danijel Vrbnjak je v svojem nagovoru poudaril, da je zemlja temelj našega obstoja. Če bomo znali ohraniti rodovitnost tal danes, bomo zagotovili varnost in prihodnost tudi naslednjim generacijam. Ohranitveno kmetijstvo ni le strokovni projekt, temveč odgovoren korak k varovanju naše krajine, vode in skupnega prostora. Ob tem se je zahvalil vsem sodelujočim strokovnjakom, članom združenja, Kmetijsko gozdarskemu zavodu Ptuj – Ormož, Strojnemu krožku Ormož ter predvsem kmetovalcem, ki so pripravljeni uvajati nove prakse in s tem prispevati k trajnostnemu razvoju podeželja. V nadaljevanju srečanja je zbrane nagovoril tudi Peter Pribožič z Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, ki je poudaril pomen strokovnega svetovanja pri uvajanju novih praks v kmetijstvu.

Prof. dr. Rok Mihelič iz Biotehniške fakultete in predsednik Slovenskega združenja za ohranitveno kmetijstvo je v svojem predavanju predstavil strokovna izhodišča ohranitvenega oziroma regenerativnega kmetijstva ter podrobneje osvetlil rezultate demonstracijskega poskusa na kmetiji Miroslava Novaka v Stanovnem. Poudaril je, da je temeljni namen ohranitvenih praks zmanjšanje erozije, izboljšanje strukture tal ter dolgoročno ohranjanje rodovitnosti. V poskusu so primerjali plitvo in globoko obdelavo tal pri setvi koruze ter spremljali vpliv različnih načinov zatiranja plevelov. Pomemben del ukrepov je bila tudi setev dosevkov, ki zagotavljajo večjo pokritost tal in s tem boljšo zaščito pred spiranjem. Rezultati so pokazali, da ohranitvene prakse občutno zmanjšajo količino erodirane zemlje, ob tem pa je bil vznik in pridelek koruze primerljiv s konvencionalno pridelavo. Profesor Mihelič je poudaril, da minimalna ali neposredna obdelava tal, ohranjanje zadostne pokritosti površine ter ustrezna mehanizacija predstavljajo ključne korake k večji odpornosti tal na vremenske ekstreme. Zaključil je, da so rešitve za zmanjšanje erozije in površinskega odtoka vode že na voljo, ključno pa je nadaljnje sodelovanje med stroko, občino in kmetovalci ter sistematično spremljanje kakovosti tal v prihodnjih letih.

Srečanje je pokazalo, da znamo na našem območju stopiti skupaj, ko gre za prihodnost kmetijstva, varovanje naravnih virov in razvoj podeželja. V Občini Ormož bomo tudi v prihodnje podpirali projekte, ki temeljijo na strokovnem znanju, sodelovanju in dolgoročni skrbi za našo zemljo.