V Ormožu smo odkrili doprsni kip Vinka Štrucla
V Ormožu smo se z odkritjem doprsnega kipa poklonili Vinku Štruclu, skladatelju, dirigentu, aranžerju, pozavnistu in tekstopiscu, ki je pomembno zaznamoval slovensko glasbeno in godbeniško tradicijo. Slovesnost je potekala v okviru 30. tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, poklon rojaku pa so s skupnim izvajanjem koračnic obogatili godbeniki. Odkritja doprsnega kipa se je udeležil tudi Robert Štrucl, sin Vinka Štrucla.
Župan Občine Ormož Danijel Vrbnjak je v nagovoru poudaril, da je odkritje kipa izraz spoštovanja, hvaležnosti in zavedanja o pomenu kulturne dediščine za našo identiteto. Vinko Štrucl je s svojim ustvarjanjem ime domačega kraja ponesel daleč preko njegovih meja, njegova glasba pa še danes povezuje ljudi in navdihuje nove generacije glasbenikov.
»Ormož je ponosen na svoje ljudi. Na ljudi, ki so tukaj živeli, ustvarjali in s svojim delom pustili sled, ki je ne more izbrisati čas. Vinko Štrucl je nedvomno eden izmed njih,« je dejal župan. Ob tem je izpostavil tudi skladbo Vivat Holermus, ki je postala svojevrsten glasbeni pozdrav našemu mestu. Zahvalil se je vsem, ki ohranjajo Štruclovo glasbeno zapuščino, ter vsem, ki so sodelovali pri uresničitvi zamisli o postavitvi doprsnega kipa.
Kip je izdelal Tomaž Plavec, ki tudi sam prihaja z ormoškega območja. V svojem zapisu je poudaril, da mu je ustvarjanje Štruclovega portreta predstavljalo veliko čast in zadovoljstvo tudi zaradi osebne povezanosti z njegovo glasbo. Kot glasbenik namreč njegove skladbe pogosto izvaja v gimnazijskem orkestru in pihalni godbi. Plavec je portret oblikoval s pomočjo treh ohranjenih fotografij, iz katerih je izluščil skladateljeve značilne obrazne poteze. Pri oblikovanju se je približal impresionističnemu izrazu, z rahlim nagibom glave navzgor pa je skušal ujeti umetnikov ponos v vlogi skladatelja in dirigenta. Občini Ormož in županu Danijelu Vrbnjaku se je zahvalil za izkazano zaupanje in priložnost.
Vinko Štrucl se je rodil leta 1933 na Pavlovskem Vrhu pri Ormožu, umrl pa 11. maja 2006 v Ljubljani. Glasbeno nadarjenost je najverjetneje podedoval po očetu, ki je bil kapelnik mestne godbe, in po stricih glasbenikih. Prvo skladbo je napisal leta 1948. Po končani elektrotehniški šoli v Zagrebu se je zaposlil v Godbi milice, se učil igranja pozavne in nadaljeval glasbeno izobraževanje. Pozneje se je izpopolnjeval tudi v kompoziciji pri skladatelju Blažu Arniču.
Ustvarjal je na področju pihalne in narodnozabavne glasbe. Napisal je več kot 80 izvirnih koračnic, številne priredbe in približno 500 narodnozabavnih viž. Sodeloval je z različnimi ansambli, med drugim s Slovenskimi muzikanti, za katere je napisal tudi več besedil. Njegovo ustvarjalno predanost ponazarjajo besede iz intervjuja za Štajerski tednik leta 2003: »Seveda so pred mano še načrti; predvsem želim napisati čim več dobre glasbe.« Pomemben del njegove poti je bilo vodenje Godbe milice, pozneje Policijskega orkestra. Pod njegovim vodstvom je godba sodelovala tudi pri izvedbi Verdijeve opere Don Carlos, leta 1982 pa med prvimi preizkusila akustiko velike dvorane Cankarjevega doma. Štrucl je za pihalni orkester priredil tudi Zdravljico. Med njegovimi najbolj znanimi deli je koračnica Mimohod, napisana za svetovno prvenstvo v dviganju uteži v Ljubljani leta 1982, ki jo danes izvajajo tudi ob slovenskih protokolarnih dogodkih. Njegov opus dopolnjujejo skladbe, kot so Moja dežela, Vabijo planine, Bohinjska koračnica in Napitnica.
Za posredovanje gradiva o Vinku Štruclu se posebej zahvaljujemo njegovemu sorodniku Mirku Fekonji, za sodelovanje pri nastajanju doprsnega kipa pa Barbari Podgorelec in predlagatelju postavitve kipa, Slavku Petku.
Doprsni kip bo v Ormožu ohranjal spomin na našega rojaka in njegovo ustvarjalnost ter prihodnje generacije opominjal na glasbeno dediščino, ki še naprej živi na koncertnih odrih, med godbeniki in poslušalci.