Velika Nedelja - Grad

Grad, ki stoji nedaleč od župnijske cerkve, je stara križniška komenda, ki se prvič omenja leta 1273, a je v zasnovi po vsej verjetnosti nastala že kmalu po letu 1200, ko je Friderik Ptujski, salzburški ministerial, s pomočjo nemškega viteškega reda zavzel velikonedeljsko ozemlje. Njegovo srednjeveško jedro je še ohranjeno v jugozahodnem delu sedanje grajske stavbe, vendar pa danes prevladuje renesančna gradbena koncepcija. Arhitektura, ki se je že skozi srednji vek spreminjala, je bila večjih prezidav deležna tudi v sklopu protiturškega utrjevanja okoli sredine 16. stoletja. Zahodno stran gradu so zavarovali z novim pasom obzidja, ki je staro stanovanjsko hišo obdalo na zahodni in severni strani. Obzidje so zavarovali s širokim obrambnim jarkom, na obeh zahodnih vogalih obzidja pa zgradili valjasta stolpa. V severozahodnem so v pritličju uredili nov glavni vhod in do njega preko jarka speljali lesen mostovž z vzdižnim mostom. Dva nova obrambna valjasta stolpa so pozidali tudi na vogalih vzhodne stranice grajskega obzidja. Prezidali so tudi oba pomožna trakta na severni in južni strani dvorišča. Naslednje večje prenove je bil grad deležen v času komturja Markvarda barona von Egkh-Hungersbach med letoma 1612 in 1619. Takrat je nastal zahodni podaljšek severnega trakta, na katerem je na svojem primarnem mestu vnovič vzidana (nekaj časa je bila sneta) imenitna heraldična plošča z napisom in letnico 1612, predvidoma delo italijanskega renesančnega kiparja Philiberta Pacobella. Severni in južni trakt so temeljito prenovili, v severozahodnem stolpu pa namestili nov glavni portal z utorom za vzdižni most in letnico 1619 na sklepnem kamnu. Grad so najbrž ponovno prenavljali okoli leta 1675, ko se je pričela temeljita prenova bližnje cerkve. Takrat je med drugim najbrž ob naslonu na notranjo stran starejšega obzidja nastal tudi nov vzhodni trakt z arkadno lopo v pritličju. Hkrati je nastala nova kamnita krona grajskega vodnjaka z razkošno oblikovanim kovanim nastavkom. Poznejše predelave, zlasti tiste med letoma 1723 in 1730 (letnice na portalih), so dale gradu podobo sodobne baročne residence. Med ostalimi deli – odstranili so obrambno poletažo stanovanjske hiše in jo višinsko izravnali z ostalimi trakti, prezidali so arkadna loka na dvoriščni strani, celotno stavbo so opremili z novimi okni in vrati, vzhodni trakt pa poudarili s trikotnim čelom itd. – velja posebej omeniti izgradnjo reprezentančnega stopnišča z balustradno ograjo v notranjščini severnega trakta. Takrat so temeljito prenovili tudi v osnovi domnevno še poznoromansko dvoetažno grajsko kapelo, ki je dobila novo emporo in štukiran strop ter s pilastri razčlenjene stene. Prostore reprezentančnega drugega nadstropja so opremili s štukiranimi okviri, parketi in pečmi.